Mazda RKS-7: Rotor Ektremo

Ko je Mazda RX-7 v poznih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja debitirala na trgu športnih avtomobilov, so se strokovnjaki iz Amerike in zahodne Evrope sprva odzvali z nekaj nezaupanja in skepse. Model je deležen hudih kritik, predvsem zaradi dizajna, ki je po mnenju novinarjev spredaj kopija porscheja 924, zadaj pa TVR aripa prasco pret fata spate stanga si dreapta.

Mazda RKS-7: Rotor Ektremo

Resnica je, da so te vzporednice nekoliko pretirane – v resnici ima RX-7 vse lastnosti čistokrvnega športnega avtomobila v kombinaciji s prefinjeno, visoko učinkovito mehaniko, izjemnim pospeškom od 0 do 100 km/h v samo 8,7 sekunde, izjemno športno silhueto, jasno in funkcionalno konfiguracijo armaturne plošče ter dvema zelo udobnima sedežema, podobnima avtomobilom za reli. Gre za kombinacijo visokih tehničnih odlik, ki bi navdušile vsakega pravega avtomobilskega navdušenca, ne glede na ceno.

Kmalu po premieri RX-7 je postal svetovni tisk veliko bolj naklonjen in je debi novega tekmeca v športnem razredu ustrezno osvetlil, leta 1978 pa ga je ugledna ameriška revija Road & Track celo uvrstila na svojo lestvico »10 avtomobilov, ki so spremenili svet«. Januarja naslednje leto ga je revija Road Test Magazine razglasila za "Najbolj osupljiv športni avto leta 1979", bralci Car and Driver pa za "Najpomembnejši uvoz leta 1979".

Izjemno priznanje kakovosti Mazde RX-7 je tudi njena briljantna izvedba na 24-urnem avtomobilskem maratonu Daytona leta 1979. Od 68 avtomobilov, ki so štartali, jih je 46 odpadlo, pri čemer sta prvi dve mesti v razredu GTU (Grand Touring under 2.5L) zasedli dve tovarniško nastavljeni različici RX-7 – resnično sijajen začetek za model. Leta 1981 je Motor Trend RX-7 razglasil za najbolje prodajan uvožen avtomobil v ZDA.

Mazdo RX-7 so izdelovali od leta 1978 do 2002. Sprva je bila opremljena z lahkim in kompaktnim motorjem z dvema rotorjema in delovno prostornino 1146 cc, nameščenim neposredno za sprednjo premo. Je tudi prvi avtomobil japonskega podjetja, ki ima žaromete skrite pod pokrovom motorja, in edini japonski avtomobil iz sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja s takšnimi žarometi (z izjemo Toyotinega kratkotrajnega modela 2000 GT). Na voljo je kot dvosedežni kupe z možnostjo dodajanja zadnjih sedežev po individualnem naročilu. V celotni zgodovini modela je bilo izdelanih skupno 811.634 primerkov.

Druga serija RX-7, ki so jo izdelovali od leta 1981 do 1983. (kamor spada tudi avto na fotografijah), se po videzu razlikuje z debelejšimi gumijastimi letvicami na odbijačih in stranskih delih karoserije, pa tudi s širšimi zadnjimi lučmi in nekoliko spremenjenim zadkom. Model je za 61 kg lažji od prve različice, rezervoar je postal večji, posodobljena je tudi instrumentna plošča, prestavna ročica pa je zdaj manjša in postavljena bližje vozniku.

Leta 1981 je standardni štiristopenjski ročni menjalnik v vseh različicah zamenjal 5-stopenjski, moč pa je bila povečana na 115 KM.

Avtodeli AutoPower
Avtodeli AutoPower

Resnica je, da so te vzporednice nekoliko pretirane – v resnici ima RX-7 vse lastnosti čistokrvnega športnega avtomobila v kombinaciji s prefinjeno, visoko učinkovito mehaniko, izjemnim pospeškom od 0 do 100 km/h v samo 8,7 sekunde, izjemno športno silhueto, jasno in funkcionalno konfiguracijo armaturne plošče ter dvema zelo udobnima sedežema, podobnima avtomobilom za reli

Kmalu po premieri RX-7 je postal svetovni tisk veliko bolj naklonjen in je debi novega tekmeca v športnem razredu ustrezno osvetlil, leta 1978 pa ga je ugledna ameriška revija Road & Track celo uvrstila na svojo lestvico »10 avtomobilov, ki so spremenili svet«